V sredo, 15. novembra 2017, je v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru predavala antropologinja in etnologinja ter kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje, Barbara Trnovec.
Kolumbova hči Alma M. Karlin
Celjanka Alma M. Karlin (1889-1950), svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja je v letih 1919-1927 prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov.
Preden je 24. novembra 1919 na celjski železniški postaji sedla na vlak in se podala na pot, je na mamino vprašanje zakaj gre, odgovorila: »Moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.« Po vrnitvi domov je s predavanji o potovanju v tridesetih letih prejšnjega stoletja gostovala po vsej Evropi, slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, so ji prinesli potopisi, ki so izšli v letih 1929-1933.
Letos obeležujemo 90-letnico Almine vrnitve s poti okoli sveta, v Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled izjemno odmevna razstava Kolumbova hči Alma M. Karlin, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.
Alma je na svoji osupljivi življenjski poti presegla vse mogoče meje; meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi.
Uspešna in hkrati osebno tragična življenjska zgodba Alme M. Karlin, ki je v številnih pogledih presegala tradicionalne meje svojega časa ter zaradi tega v svojem okolju ostala nerazumljena, nas spodbuja tudi k razmisleku o tem, kako je z zagotavljanjem enakih možnosti v sodobnem svetu – tukaj in zdaj. Kaj lahko storimo, da bi zares ustvarili družbo enakih možnosti za vse?
Pogled na prepolno dvorano Univerzitetne knjižnice ki nam jo je brezplačno, kot donacijo, nudilo vodstvo knjižnice.
Bila je tudi v Mariboru
Alma je preživela nekaj dni/tednov tudi v Mariboru. Leta 1941 so jo nacisti zaprli. V Meljski kasarni je čakala na transport ali v Srbijo ali v Dachau. Vplivni prijatelji so jo rešili. Te dneve opisuje v svojem literarnem delu »Moji izgubljeni topoli«.
